Učenje svetovnih jezikov je v globaliziranem 21. stoletju mala malica! Naj bo jezik še tako »eksotičen« in poseben, za vsakega učenjaka, lačnega novega znanja, se brez težav najde ustrezen strokovnjak, ki obvlada zaželjeno jezikovno področje in je tako interesiranemu pripravljen nuditi učne ure. Slednje so mnogokrat oddaljene le en klik stran in potekajo v živo ali preko spleta, grobe osnove jezika pa so s trdim in vestnim delom v najuspešnješih primerih osvojene že po parih urah srečanj.
Motivi za učenje so različni, a vsak učeči posameznik se zaveda, da mu novo pridobljeno znanje služi na mnogih področjih in tako sčasoma začne opazovati vidne spremembe; kar naenkrat je sporazumevanje z ljudmi iz drugih dežel užitek in ne napor, pridobitev splošnih informacij na potovanjih postane odlična priložnost za ponavljanje že naučene snovi, poslušanje tuje glasbe in gledanje tujih filmov pa dobi popolnoma nov smisel.
Vseeno pa je malo tistih, ki svoj učni proces postavijo pod mikroskop in se poglobljeno vprašajo, kako učenje novega jezika resnično vpliva na njihovo telo in um. V zadnjih letih je bilo predvsem v anglosaškem svetu izpostavljenih kar nekaj teorij o večjezičnosti in učenju jezikov, ter njihovi povezavi z delovanjem človeških možganov. Kar je še nekaj desetletij nazaj veljalo kot pravilo, je bilo po najnovejših preiskavah dokazano kot zmotno in s pomočjo modernejših naprav in preizkusov predstavljeno v popolnoma novi luči. Tako se je med drugim izkazalo, da dvo- ali večjezično okolje pozitivno vpliva na razvoj kognitivnih sposobnosti otrok, saj imajo dvo- ali večjezični malčki prožnejši um in se lažje zberejo ter uspešneje istočasno opravijo več nalog v primerjavi z enojezičnimi vrstniki, kar se v mnogih primerih posledično izraža tudi v boljših šolskih dosežkih. Ker so že od malih nog izpostavljeni več kot enemu jeziku, so njihovi možgani bolj elastični ter prilagodljivi, sami pa razvijejo višjo sposobnost koncentracije, organizacije in odziva.
Seveda pa večjezičnost ne vpliva pozitivno le na otroke, temveč vsakogar, ki se odloči naučiti nov jezik, pa naj bo še tako star ali mlad. Vsaka dodatna informacija, ki jo pridobimo z učenjem, dvigne inteligenco posameznika, pospeši možgansko delovanje ter zmanjša možnost demence in Alzheirmejeve bolezni na stara leta. Večjezični govorci z novimi jezikovnimi sposobnostmi povečujejo tudi svojo kreativnost, so dovzetnejši za spremembe, kar pa nenazadnje vodi tudi v večjo samozavest in dobro počutje.
Pozitivnih plati spoznavanja novega jezika je torej nešteto, razlogov za učenje enega izmed njih pa še več, in zagotovo je najvažnejši od vseh ta, da začeti nikoli ni prepozno.